Je poslanka državnega zbora, profesorica angleškega in nemškega jezika s književnostjo. Bila je državna sekretarka na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport, tudi direktorica zavoda za izobraževanje, rehabilitacijo in usposabljanje Kamnik. Bila je generalna direktorica direktorata za vrtce in osnovno šolstvo. Ravnateljica OŠ spodnja Šiška, na OŠ Majde Vrhovnik in OŠ Nove Jarše, učiteljica angleškega jezika in tako dalje. To je Mojca Škrinjar, zelo prijetna sogovornica, ki ima zelo rada Ljubljano.<\/strong><\/p>

Intervju s poslanko SDS Mojci Škrinjar<\/strong><\/span><\/p>

Poznamo vas kot Ljubljančako, kaj je tisto, kar vas v Ljubljani prepriča, da ne odidete drugam?<\/span><\/strong><\/p> <\/blockquote>
Škrinjarjeva:<\/strong> Rojena sem bila in celo življenje živim v Ljubljani. Tu sem doma. Zelo sem navezana na mesto. Je mesto mojih prednikov, rada imam najlepše barje na svetu, zeleno, mirno reko, vitke mostove nad njo, najraje se vzpnem na Šmarno goro in objamem Ljubljano. Rada potujem, toda najlepše se počutim tu.<\/p>
Zelo sem navezana na Ljubljano.<\/strong><\/p>

Menite, da se Ljubljani daje več pozornosti od drugih mest v Sloveniji?<\/strong><\/span><\/p> <\/blockquote>
Škrinjarjeva:<\/strong> Nikakor. Ljubljana si zasluži to pozornost, celo premalo jo je dobila v preteklosti, se mi zdi. Toda aktualna vlada ji je tokrat namenila veliko sredstev, največ doslej. Zdi pa se mi, da se stvari v naši državi preveč centralizirajo v prestolnici. Mislim, da bi ob današnjem stanju in pričakovanem razvoju digitalizacije morali umestiti dele državne uprave na različne dele Slovenije in tako zagotoviti enakomernejši regionalni razvoj ter manjši pritisk na Ljubljano. Tu imam v mislih predvsem zmanjšanje osebnega prometa in posledično čistejši zrak.<\/p>
<\/span><\/p>

Ste velika domoljubka, velika zagovornica slovenskega jezika, kulture, slovenske dediščine. Ali v Sloveniji premalo dajemo poudarka na vsem tem?<\/strong><\/span><\/p> <\/blockquote>
Škrinjarjeva:<\/strong> Slovenija v povprečju kar dobro skrbi za kulturno dediščino, so pa nekateri v nebo vpijoči primeri zanemarjanja. V Ljubljani je žalosten primer propadanja Plečnikovega stadiona.<\/strong> Ta propada zaradi napačne odločitve pred več kot desetletjem, ki je predvidevala zaprtje stadiona v ogromen stekleni kolos, ki bi povsem izničil videz Plečnikovega dela, dodatno poslabšanje bi bila postavitev ogromnega nebotičnika v neposredni bližini ter dozidava s poslovno trgovinskim delom. V tem primeru je šlo za grozljiv obvod veljavnega zakona, saj iz njega izhaja, da nič ne sme izničiti videza in vtisa kulturnega objekta, v predloženem projektu pa je bilo to načrtovano tako, da bi se Plečnikov stadion povsem izgubil.<\/p>
Prav tako boli propadanje nekdanje ljubljanske znamenitosti, hotela in kavarne Bellevue v Tivoliju.<\/strong> Še pred dvajsetimi leti ste lahko na terasi kavarne pojedli izvrstno tortico in uživali v razgledu na Šiško, Tivoli, danes pa ste v nevarnosti, ko stopate mimo najbolj zanemarjenega dela Ljubljane, požgane, razpadajoče stavbe, z okolico, polno gnijočih smeti.<\/p>
Človeku pa se naježi koža tudi ob prenovi Bloudkovega kopališča Ilirija<\/strong>, ki se mu obeta prenova tipa Plečnikov stadion ter dobesedno cunamiju skozi Rožno dolino, kjer se po tekočem traku podirajo tipske starorožnodolske vile in zidajo moderne kocke. Ne nasprotujem moderni, minimalistični gradnji, všeč mi je. Toda ne morete tega početi na račun pomnikov arhitekturne zgodovine!<\/p>

Kaj bi se po vašem mnenju moralo spremeniti, da bi se mladi bolj navduševali nad svojo domovino?<\/strong><\/span><\/p> <\/blockquote>
Škrinjarjeva:<\/strong> Nekaj že počnemo. Nova24TV in Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve (VSO) sta pripravila kviz o znanju slovenske zgodovine. Navdušeni smo bili nad znanjem mladih. Vendar bi želeli, da bi bilo več takega vrhunskega znanja. Kviz se bo tudi letos ponovil. Tako kot lani bodo privlačne nagrade za najboljše tekmovalce.<\/p>
Vsekakor pa bi morale k domoljubju predvsem vzgajati šole.<\/strong> Ta odnos je ta hip odvisen od dobre volje nekaterih ravnateljev in učiteljev, sistemsko pa bi morali urediti z vključevanjem domoljubja v učne načrte vseh predmetov, ki se jih poučuje ter tudi v študijske programe za izobraževanje učiteljev.<\/p>
Vsekakor pa bi morale k domoljubju predvsem vzgajati šole.<\/p>

Kakšen je po vašem mnenju šolski sistem pri nas? In kako bi ga spremenili?<\/strong><\/span><\/p> <\/blockquote>
Škrinjarjeva:<\/strong> Naš šolski sistem je Francjožefovski. Franc Jožef je bil imeniten in razgledan vladar, toda sistem tistega časa je potrebno nadgraditi. Potreben bi bil razvoj problemskega učenja, ustvarjalnega, inovativnega dela v šoli. Potrebno je narediti fleksibilne predmetnike, učitelje pa usmerjati k deljenju dobrih praks. V času krize sem pričakovala, da se bo razvilo več inovativnih didaktičnih praks. Ko učitelji debatirajo z učenci, berejo njihova razmišljanja, ne odgovorov na vprašanja. Pa seveda uvedba sekvenčnega ocenjevanja – da se dovoli učitelju opazovati učenčev napredek v časovnem obdobju in ga nato na podlagi zaznamb oceniti. Da ocena nima vloge upravne odločbe, temveč da usmerja učenca na nadaljnje raziskovanje in delo.<\/p>

Ali je po vašem mnenju nujno, da se pri nas rešimo komunističnega sistema, ki še vedno tli? In kako?<\/strong><\/span><\/p> <\/blockquote>
Škrinjarjeva:<\/strong> Komunistični sistem bo v veliki meri padel s prevetritvijo sodstva. Bolj slučaj (domnevna neustrezna Masleševa diploma), kot sistemski pristop je pripomogel k bolj kritičnem pogledu javnosti na slovensko sodstvo. Kaj je še bolj komunističnega kot totalitaristični pristopi – zapiranje nedolžnih ljudi, skrajna aroganca in nasilna komunikacija v stilu – mi lahko vse, vi pa lahko le trpite in se skrivate?<\/p>
K vzdrževanju totalitarizma pa prispevala, žal, tudi javna RTV, ki je s svojo pristranskostjo, izločevanjem vseh nelevih zgradila slonokoščeni stolp komunikacijskega totalitarizma.<\/strong><\/p>

Ste poslanka v Državnem zboru, članica SDS. Kako na vašo funkcijo gledajo predvsem prijatelji, znanci, sosedje, Ljubljančani?<\/strong><\/span><\/p> <\/blockquote>
Škrinjarjeva:<\/strong> Bilo je obdobje, ko je bila beseda SDS zmerljivka. V neki volilni kampanji, ko sem imela majico s tem napisom, se je za mano po ulici pripeljal kolesar in se zadrl: »janšistka« nato se je ozrl, prepoznala sem nekdanjega gimnazijskega sošolca, ki sem ga do tedaj videla kot dostojnega gospoda. Na naslednji obletnici mature mu je bilo nerodno.<\/p>
Prijatelji se sprejemamo takšni, kot smo. Vsekakor me podpirajo, včasih pa mi povedo tudi kritične pripombe, za katere sem jim hvaležna. Sosedje in znanci so se me navadili, saj se s politiko ukvarjam že zelo dolgo.<\/strong><\/p>

Ste tudi vi pogosta tarča takšnih in drugačnih napadov s strani leve politične opcije?<\/strong><\/span><\/p> <\/blockquote>
Škrinjarjeva:<\/strong> Predvsem se vrstijo zmerjanja, težko si je zamišljati vse vrste psovk, ki letijo na nas z drugega konca parlamentarne dvorane. Bili pa so tudi fizični napadi pred parlamentom. Mene je verbalno napadla protestnica ter se tudi fizično zaletavala vame, druge poslance so pljuvali. Toda to ni nič proti temu, ko so jeseni napadli samo zgradbo parlamenta z granitnimi kockami in molotovkami, medtem, ko nas je bilo nekaj poslank in poslancev ter vabljenih gostov ujetih v stavbi. Veseli smo bili, ko nas je potem policija rešila.<\/p>
<\/span><\/p>

S poslanci katere druge poslanske skupine se najbolj razumete?<\/strong><\/span><\/p> <\/blockquote>
Škrinjarjeva: Sem članica odborov za izobraževanje, kulturo, zdravje in zunanje zadeve. S poslanci in poslankami, ki so člani teh odborov, se največ družim, poleg kolegov in kolegic moje poslanke skupine SDS. Z vsemi se dobro razumem. Najbolj pa so mi ljubi kolegi in kolegice lastne stranke. Brez izjeme so vsi fantastični ljudje, predani, delovni, pametni in prijazni. Res sem ponosna, da sem del te ekipe. Veliko podobnih razmišljanj deliva tudi z Ivo Dimic<\/strong>, NSi, predsednico odbora za izobraževanje, občudujem pa stil Monike Gregorčič<\/strong>, iz stranke Konkretno, njen odnos, znanje, vodenje odbora za zunanjo politiko. Zelo blizu sva si pri izobraževalnih temah tudi z Matejo Udovč<\/strong>, ki je zdaj članica zunajparlamentarne stranke Naša dežela.<\/p>
Moram povedati, da se lahko prav prijazno in strokovno pomenim s kom izmed članov opozicije. Toda tega je veliko manj kot v koaliciji.<\/strong><\/p>

Ste kandidatka za poslanko tudi na letošnjih volitvah. Za kaj se boste predvsem zavzemali? Kakšni so vaši načrti?<\/strong><\/span><\/p> <\/blockquote>
Škrinjarjeva:<\/strong> Predvsem se bom zavzemala za svobodo govora, pravice žensk, enakomeren regionalni razvoj Slovenije, svobodno podjetništvo, gradnjo stanovanj, vrtcev, šol, domov za ostarele, ustanavljanju nove, četrte univerze, vzgojo za slovensko kulturo in domoljubje, ustvarjalnost in inovativnost v šolah ter seveda za moje rojstno ljubo Ljubljano. Da bomo lahko živeli ne le v ohranjeni kulturni dediščini, toda tudi v zdravem mestu. Do konca bom nasprotovala kanalizaciji, ki jo želi župan Janković vzpostaviti iz Vodic in Medvod na čistilno napravo v Ljubljano skozi jezero pitne vode, ki jo pijemo Ljubljančanke in Ljubljančani. Nevarnost, da začne vod puščati, je prevelika. Zavzemala se bom tudi za decentralizacijo, saj je Ljubljana prometno preobremenjena. Ljubljana naj postane dom, zdrav in lep, kjer bomo bivali varno in srečno.<\/p>

Kakšno oceno bi dali vladi pod vodstvom Janeza Janše?<\/strong><\/span><\/p> <\/blockquote>
Škrinjarjeva:<\/strong> Predvsem nas je ta vlada uspešno prepeljala skozi drugo najtežavnejše obdobje Slovenije – covid pandemijo. Žal je bilo vseeno preveč žrtev. Prav vse pa pripisujem nekaterim nesposobnim vladam v preteklosti, ki so namenile za študije o domovih 70 mio evrov, zgradile pa nobenega, starejši so se hitro okuževali eden od drugega zaradi prenatrpanosti, predvsem pa levim strankam, ki so podpihovale nasilne proteste ter javno TV, ki jih je brezpogojno promovirala.<\/p>
Ta vlada je najboljša stvar, ki se nam je zgodila po osamosvojitvenih dejanjih. Je znak treznosti, presoje, da je vlada ne zaradi sebe, temveč zaradi ljudi. Ogromno je naredila za vse generacije – za mlade, z gradnjo stanovanj, vrtcev in šol, z novimi vpisnimi mesti v srednje šole in univerze, za starejše z dolgotrajno oskrbo in boljšimi pokojninami, za vse nas s posodobitvijo infrastrukture, cestami, železnico, s sredstvi za gradnjo domov za starejše in bolnišnice, sredstvi za večjo varnost nas vseh. V enemu najhujših obdobij je vlada delala tako, da izhaja iz krize država močnejša, z večjim BDP gospodarstva, z največjo zaposlenostjo, odlično varnostjo. In to vse v borih dveh letih ob katastrofični pandemiji pa še nadvse uspešno je odpredsedovala EU. Kapo dol! Bog živi Slovensko demokratsko stranko.<\/p>
Ta vlada je najboljša stvar, ki se nam je zgodila<\/strong><\/p>

Po tedniku Demokracija<\/p>

Za čisto in zeleno Ljubljano